Uceraj sem se potepala po Pushkarju, Dobila svojo bluzo (minimajcka) za nosit pod sari in zgledala zelo elegantno :D, malo jedla, brala, sla na sprehod, se pogovarjala z domacini ipd. Ob 7h zvecer naj bi bil odhod avtobusa, ki pa je bil okoli 10h. Ker se je avtobus pokvaril. Vse kar je 10 moskih zbranih okoli busa znalo povedat pa je bilo " Yes madam, no problem, 5minutes problem fixed, no problem. " Z indonezijcom sva bila edina, ki sva iz Pushkarja morala v Ajmerju prestopati za Udaipur. In ko smo v rekordnem casu in po grozni voznji prisli v Ajmer iz Pushkarja, so naju v prikolici prepeljali na bus za Udaipur. Gor sem imela svojo prvo dejansko slabo izkusnjo z indijcem, za kar sem morala zagrozit s policijo. Ker je voznja potekala cez neke prelaze in grozne poti, sem nakoncu spala kar na tleh avtobusa, drugace ne bi bilo nic od spanca. :)
 |
| Tale muci je v guesthausu kjer sem stanovala, dajal prav slovenski obcutek |
 |
| Ulicni riz v dveh okusih, v skledcki iz bananinih listov mi je castil en postni usluzbenec, po tem ko bi je povedal vse o svojem osebnem guruju |
 |
| Prikolica, ki nas je pripeljala do busa :) |
Z Anojem (indonezijc) sva si danes ogledala en lep del Udaipurja, ki je drugace mesto ob jezerih in se mi prav dopade. Vec pa ob slikah, ki pa jih ni veliko. Slikala sem samo tempelj. Ogledala sva si tudi mestno palaco, ki je cudovita in polna Rajasthanske zgodovine, samo je vstopnica za fotoaparat 8krat visja kot cena vstopnice :D in pa se en muzej. Oboje je bilo polno turbanov, pisanih oblek in blisca maharaj Rajasthana.
Ni komentarjev:
Objavite komentar