Indija: Pocasi

Vcerajsni vecer sem pojedla doma narejeno vecerjo, ki jo je pripravila hci lastnika guesthausa. Pokazala mi je tudi kako se naredi masala chai. Veliko sva se pogovarjali in tudi ona je bila zacudena kako to, da ne molim. Je rekla da ona moli vsako jutro, vsak vecer, ko se zgodi kaj veselega, ko se zgodi kaj zalostnega in pred jedjo. "Bog ti pomaga."Prav tako sem izvedela, da se v Pushkarju ne je ne mesa ne jajc, ker je sveto mesto. Ona naprimer se nikoli ni probala jajc. Aja pa kot meso, se smatrajo tudi ribe.

Danasnji dan sem zacela ze ob 6h zjutraj, ker sem hotela iti na hrib, kjer je postavljen tempelj. Morala sem okoli jezera, mimo hisk. Otroci so se v solskih uniformah podili okoli, starsi so si na verandah umivali zobe in krave so se ze gnale na paso. Ko sem brala knjigo nekje na polovici poti do templja, medtem ko je bilo tako prijetno hladno kot ze dolgo ne, je prisla indijska druzina (okoli 12 ljudi), in so kar naenkrat bili vsi okoli mene. Seveda nihce ni znal anglesko. Dva izmed njih sta bila tudi neka visja duhovna predstavnika, vsaj tako sem sklepala po njunih oblacilih in kolicini zlatih prstanov na roki. Zaceli so me gledat, slikat. Meni je bilo skrajno neprijetno, ker nisem vedla kaj tocno se dogaja. Horda indijcev okoli mene. Samo sem kmalu videla da ne mislijo nic hudega. Ena mlada punca se je celo opogumila in mi dala roko ter sramezljivo stekla stran. Ponovno sem bila vanzemaljac.
Ko sem se potem po potki vracala nazaj proti hotelu, pa je mimo prisla indijka in se predstavila kot Hemleta. Rekla je da rada govori anglesko, da je stara 12 let in da je edinka. Njena starsa pa sta trenutno v drugem mestu. Rekla je ce bi sla k njej domov. Na zacetku sem oklevala, potem sem pa le sla. Prisli sva do hiske zgrajene iz trstenih palc sredi mivke. Radovedno sta me prisla pogledat tudi dva sosedova fantka. Pokazala mi je svoje ucbenike za matematiko. Rekla je, da je zelo revna, ce imam kaj piskotov ali 20rupij. Ker nisem imela pri sebi ne enega ne drugega, sem ji obljubila, da ji prinesem jutri. Baje ima rojstni dan, samo dvommim. Deklica je bila res zmedena. Med dugim je mislila, da je danes nedelja.

Ko sem prisla domov, pa sta mi mama in njena hci v guesthausu pokazali pooolne vrece sarijov, saj naj bi sin lastnika izvazal tekstil. Naucili sta me tudi kako se sari zaveze. Ni tako tesko :) Templjov si danes nekaj nisem hodila ogledovat, ker mi ni tako zanimivo. Bolje je bilo sedet ob jezeru s soncem in knjigo v roki. Tukaj je vreme veliko bolj puscavsko. Cez dan je pac vroce (samo ne prevec) in ni soparno, ponoci pa je prijeten hlad.

Tukaj mi je zelo prijetno. Stvari so uizi. Pravi odklop od velikih mest. Ko ze mislim pohitet, si recem-pocasi Klara, cel dan je se pred tabo.