Samo zivim

Mumbai in njegov monsun data dnevom dve stvari. Ena je velika lenobnost, ko se je treba odpravit iz hise in druga je romanticna atmosfera. Svet se ne ustavi, ko zacnejo padati debele kaplje. Odprejo se dezniki in vsi nadaljujejo s svojimi zivljenji. Kot sem ze pisala, v Mumbaiu stanujem v stanovanju Smitine mame, ki je kljub hinduisticnemu oltarju v spalnici, v muslimanski cetrti. Napetosti ne cutim, samo najbrs je skrita nekje globlje. Veckrat se najbrs pojavljajo vprasanja-cigav teritorij je ta cetrt. Vceraj je voznik avtobusa ponesreci zbil muslimanskega fanta. Okoli je bila mnozica ljudi, voznik pa je pobegnil. To mi je dalo idejo, da najbrs stvari niso tako preproste. Kar pa sem delala v zadnjih dneh v Mumbaiu je bilo predvsem sledenje cilju, da zivim tukaj. Da vidim kaj mora povprecen Mumbaican vsak dan dat cez, da pride do sluzbe in nazaj. Opazovat njihovo mirnost v kaosu (medtem ko bi jaz hotela malo vec dinamike:). Gledanje indijskih nadaljevank, ki so potencirane na 100 v primerjavi z mehiskimi. Ena epizoda vsebuje en kader in nic premikanja. In pa seveda jokanje izven zmoznosti cloveskih tekocin. Bila sem v indijskem nakupovalnem centru, ki je cisto nasprotje ulicam. Videla sem, koliko hrane ne poznam. Od zelenjave pa do zitaric. Kot da bi cez cel Interspar raztegnili "oddelek za eksoticno hrano". Bila sem tudi v ambulanti, ker se je Smita rabila cepit. Kar me je sokeralo je bilo dejstvo, da so vsepovsod hodili psi in to nikogar ni motilo. Tudi podgane na zelezniski postaji nobeden ne moti. Po takih stvareh se vedno uprasam-ali smo mi prevec uprezeni v lastne kalupe ali pa oni niso se dosegli "zahoda". Odgovora do sedaj se nisem nasla. Ga mogoce tudi nocem. Mislim da je prav opazovati narod, brez ocenjevanja na lastnih kulturnih vzorcih. Preducerajsnem sem odsla tudi na obisk dvem sosedam. Na klepet, kot to pocnejo tukaj. Zanimivo je opazovat, govorit in sprasevat. Po vsaki taki stvari sem bolj v Indiji. Aja sem pa dozivela dozo zgrazanja, ko sem povedala, da sem naredila kumare v omaki. Tukaj kumare jejo samo surove. Vceraj sva sli na sprehod ob obali Mumbaia, kjer se srednjesolci stiskajo, druzine sprehajajo in nasploh ljudje, ki samo pocivajo ob vetru in morskem zraku. Na obzorju pa stolpnice-zelo moderno. Smita me je peljala tudi v njeno srednjo solo oz. college. Zgradba iz angleskih casov, gromozanska in cudovita. Z notranjimi dvorisci, solsko menzo, velikimi knjiznicami. Zelo domace :). Naj pa bi obiskovalo to solo okoli 8000 dijakov. Vecer se je zakljucil s spoznavanjem nocnega zivljenja Mumbaia v bljiznem klubu. Danes pa pada dez, oprali smo cunje in kmalu se bom spravila delat krompirjeve cmoke. Pase samo zivet, jest domaco indijsko hrano, se odpravit na sprehod, barantat za banane...

Ulicna hrana. Desno-krekerji s paradiznikom, cebulo, pikantnimi omakicami in posipani s pikantnimi pecenimi rezanci. Levo-enako, samo da je z napihnjenim rizom

Malcka ob obali

College

Slovenska kuha

Dva dni nazaj sem se iz Udaipurja, kjer sem prezivela zelo lep cas, odpravila na nocni avtobus do Mumbaia. Gromozanskega mesta ob zahodni indijski obali. Na sreco je bila ta pot brez kaksnih neprimernih sopotnikov. Prav nasprotno! Druzbo mi je delal 22 letni fant, ki studira v Mumbaiu. Je iz druzine brahminov, kar je pojasnilo njegovo odlicno anglescino. Bolj se pogovarjam z indijci iz razlicnih okolji, bolj dobivam vpogled, kako tukaj stvari funkcionerajo in kako gledajo na zivljenje. Pri njemu sem na vprasanja kot naprimer- zakaj ne gres studirat v tujino-dobila vecinoma odgovor, da mu starsi ne bi dovolili. Indijci so v vsej tej mnozici zelo mocno osredotoceni na uspeh, ki jim bo pomagal do dobrega zivljenja. Mocno vodilo je denar in pa to, da ostanejo zvesti svoji druzini. Ker druzina ve najboljse. Ponedeljkovo Mumbajovo jutro je bilo precudovito. In ko sem se peljala do Smitinega stanovanja ob obali morja, sem videla, da je to drugacna Indija, kot sem jo videla do sedaj. Ponedeljek je minil s pocivanjem, spoznala sem mami od Smite in koncal se je z vecernim sprehodom. Ker je bil Mumbai oz. takrat Bombay pod vplivom anglezov, ima nek evropski privdih. Od gotskih zgradb pa do avtoriks, ki dejansko uporabljajo taksimeter.
Danes zjutraj pa sem odsla po kumare, bucke in paradiznik, ker sem se odlocila, da skuham nekaj, kar pogresam. Tenstan krompir in kumare v omaki. Obema gostiteljicama je bilo vsec, ceprav notr nisem dala pesti zacimb :) Sploh pa je teknilo meni. Mami od Smite je malo starejsa zenska, vendar odlicno govori anglesko. Zjutraj sva se ob ingverjevem caju pogovarjali predvsem o indijski druzini. Tako zanimivo, nikoli si nisem predstavljala takih vidikov na zivljenje, kot jih imajo oni. Po vsem tem pa sva se odpravili v tempelj (peljala sem se tudi mimo lokacij nedavnih bombnih napadov). Da sva sploh prisli do tam, sva rabili kaksno uro, ker je premikanje po mestu sicer zelo dinamicno, ampak tudi naporno. Sploh pa je torek nek sveti dan, oz. dan nekega boga in je bil tempelj POLN. No ni samo tempelj ampak je cel kompleks. (Ni dovoljena kamera, tako da bom probala cimbolj pisano opisat.) Pred templjom prodajajo roze, kokos in sladice, ki jih lahko kupis. Cevlje si sezujes. Ljudi je bilo toliko, da sva s Smito sle na vrsto kjer placas, da prides prej. Pa sva vseeno cakale kaksno uro. In v notranjosti templja se moras mocno prerivat, da prides do samega oltarja. (Prerivanje podobno srednjesolskim borbam za sendvic.) In tam so neki sveti gospodje, ki polozije te stvari na oltar in ti jih vrnejo. Na tak nacin so pozegnane. Potem pa se lahko vsedes kjerkoli ze najdes prostor v tej guzvi (tla, stopnice) in molis/razmisljas/beres. Zelo mi je bilo vsec kako ljudje dojemajo religijo. Kako to ni samo bog ampak je nacin zivljenja. Kaj jejo, kako se oblacijo, komu molijo in kdaj,... Sama sem se kljub nadleznim zvokom mnozice pocutila zelo mirno. Ker so vsi okoli mene s tako vnemo in vero molili in prosili za najrazlicnejse stvari, da me je pomirilo dejstvo, kako si lahko predan s celim zivljenjem necemu takem.
Po tem pa sva lovile taksi kaksne dobre pol ure, ker so bili zasedeni, in se odpeljale v del Colaba. Malo bolj turisticen del. Jedli sva kebab na ulici pod mini strehico sredi glavnega monsunskega naliva in po glavi mi je slo-kako je Mumbai drugacen od dosedanje Indije. Zato je bil danes moj fotoaparat vecinoma v torbi in sem samo nekako srkala vse to vase. Malo sva se barantali po bljiznih stojnicah in se odpravili domov.

Udaipur

Ulicni kebab-redko najdes kaj takega v Indijci, ker je velika vecina ne je mesa, jajc in rib

Indijska kuha

Uceraj sem se udelezila 4urnega indijskega kuharskega tecaja, ki je potekal pri enemu indijcu doma, na tleh njegove dnevne sobe. Naucili smo se pripraviti 10 razlicnih jedi in pa spoznali zacimbe, ki so pomembne. Bilo je super. Atmosfera je bila pa taka, da je v odzadju bil dojenckov jok iz ene sobe in iz druge molitev :)Med kuhanjem pa se je nas "ucitelj" se pohvalil, da je bil 20 let nazaj drzavni prvak v plavanju. Ter povdaril, da so zakoni iz ljubezi slabi. V Indiji je po njegovih besedah le 10% porok iz ljubezni. Od tega jih 3/4 propade. Zelo uspesne pa so poroke, ki so dogovorjene. Te so predvsem med kastami-torej med enakimi statusi. In oni na to ne gledajo tako utopicno kot mi, ki se trudimo najdti "pravega/pravo". Bolj gledajo na druzino kot obvezno stvar, ki pac mora nekako funkcjonirat. In to je lazje ce sta skupaj 2 enakih statusov.

Vecer pa sem prezivela na strehi restavracije, ob gledanju James Bonda-Octopussy. Zakaj? Ker je bil del filma sneman v Udaipurju in prav smesno je bilo videti James Bonda v avtoriksi :D

Najpomembnejsi del indijske kuhinje-spice box :)

Stedilnik

Masala tea

Delanje chapaties-indijski kruh, podoben tortiljam

Vsi tecajniki :)

Mestna palaca

Jezero na vrhu Udaipurja

Transport

Uceraj sem se potepala po Pushkarju, Dobila svojo bluzo (minimajcka) za nosit pod sari in zgledala zelo elegantno :D, malo jedla, brala, sla na sprehod, se pogovarjala z domacini ipd. Ob 7h zvecer naj bi bil odhod avtobusa, ki pa je bil okoli 10h. Ker se je avtobus pokvaril. Vse kar je 10 moskih zbranih okoli busa znalo povedat pa je bilo " Yes madam, no problem, 5minutes problem fixed, no problem. " Z indonezijcom sva bila edina, ki sva iz Pushkarja morala v Ajmerju prestopati za Udaipur. In ko smo v rekordnem casu in po grozni voznji prisli v Ajmer iz Pushkarja, so naju v prikolici prepeljali na bus za Udaipur. Gor sem imela svojo prvo dejansko slabo izkusnjo z indijcem, za kar sem morala zagrozit s policijo. Ker je voznja potekala cez neke prelaze in grozne poti, sem nakoncu spala kar na tleh avtobusa, drugace ne bi bilo nic od spanca. :)

Tale muci je v guesthausu kjer sem stanovala, dajal prav slovenski obcutek

Ulicni riz v dveh okusih, v skledcki iz bananinih listov mi je castil en postni usluzbenec, po tem ko bi je povedal vse o svojem osebnem guruju

Prikolica, ki nas je pripeljala do busa :)

Z Anojem (indonezijc) sva si danes ogledala en lep del Udaipurja, ki je drugace mesto ob jezerih in se mi prav dopade. Vec pa ob slikah, ki pa jih ni veliko. Slikala sem samo tempelj. Ogledala sva si tudi mestno palaco, ki je cudovita in polna Rajasthanske zgodovine, samo je vstopnica za fotoaparat 8krat visja kot cena vstopnice :D in pa se en muzej. Oboje je bilo polno turbanov, pisanih oblek in blisca maharaj Rajasthana.

Pocasi

Vcerajsni vecer sem pojedla doma narejeno vecerjo, ki jo je pripravila hci lastnika guesthausa. Pokazala mi je tudi kako se naredi masala chai. Veliko sva se pogovarjali in tudi ona je bila zacudena kako to, da ne molim. Je rekla da ona moli vsako jutro, vsak vecer, ko se zgodi kaj veselega, ko se zgodi kaj zalostnega in pred jedjo. "Bog ti pomaga."Prav tako sem izvedela, da se v Pushkarju ne je ne mesa ne jajc, ker je sveto mesto. Ona naprimer se nikoli ni probala jajc. Aja pa kot meso, se smatrajo tudi ribe.

Danasnji dan sem zacela ze ob 6h zjutraj, ker sem hotela iti na hrib, kjer je postavljen tempelj. Morala sem okoli jezera, mimo hisk. Otroci so se v solskih uniformah podili okoli, starsi so si na verandah umivali zobe in krave so se ze gnale na paso. Ko sem brala knjigo nekje na polovici poti do templja, medtem ko je bilo tako prijetno hladno kot ze dolgo ne, je prisla indijska druzina (okoli 12 ljudi), in so kar naenkrat bili vsi okoli mene. Seveda nihce ni znal anglesko. Dva izmed njih sta bila tudi neka visja duhovna predstavnika, vsaj tako sem sklepala po njunih oblacilih in kolicini zlatih prstanov na roki. Zaceli so me gledat, slikat. Meni je bilo skrajno neprijetno, ker nisem vedla kaj tocno se dogaja. Horda indijcev okoli mene. Samo sem kmalu videla da ne mislijo nic hudega. Ena mlada punca se je celo opogumila in mi dala roko ter sramezljivo stekla stran. Ponovno sem bila vanzemaljac.
Ko sem se potem po potki vracala nazaj proti hotelu, pa je mimo prisla indijka in se predstavila kot Hemleta. Rekla je da rada govori anglesko, da je stara 12 let in da je edinka. Njena starsa pa sta trenutno v drugem mestu. Rekla je ce bi sla k njej domov. Na zacetku sem oklevala, potem sem pa le sla. Prisli sva do hiske zgrajene iz trstenih palc sredi mivke. Radovedno sta me prisla pogledat tudi dva sosedova fantka. Pokazala mi je svoje ucbenike za matematiko. Rekla je, da je zelo revna, ce imam kaj piskotov ali 20rupij. Ker nisem imela pri sebi ne enega ne drugega, sem ji obljubila, da ji prinesem jutri. Baje ima rojstni dan, samo dvommim. Deklica je bila res zmedena. Med dugim je mislila, da je danes nedelja.

Ko sem prisla domov, pa sta mi mama in njena hci v guesthausu pokazali pooolne vrece sarijov, saj naj bi sin lastnika izvazal tekstil. Naucili sta me tudi kako se sari zaveze. Ni tako tesko :) Templjov si danes nekaj nisem hodila ogledovat, ker mi ni tako zanimivo. Bolje je bilo sedet ob jezeru s soncem in knjigo v roki. Tukaj je vreme veliko bolj puscavsko. Cez dan je pac vroce (samo ne prevec) in ni soparno, ponoci pa je prijeten hlad.

Tukaj mi je zelo prijetno. Stvari so uizi. Pravi odklop od velikih mest. Ko ze mislim pohitet, si recem-pocasi Klara, cel dan je se pred tabo.

Terasa pred mojo sobo

Vhod v sobico

Domaca vecerja

Pogled na Pushkar (na sredini jezero)

Indijska obitelj

Hisa Hamlete

Hamleta

Radovedni sosedov decek

Vaska cisterna vode. Ti dve gospodicni sta obleceni v tradicionalna rajahstanska oblacila. Krilo, cez tunika in pa dolge pisane naglavne rute.

Smeti jejo krave

Turistom prodajajo travo, da pitajo krave.

Sariji

Moje prve indijske testenine

Indijsko izobrazevanje in rdeca pika na celu

Do sedaj sem se v Indiji naucila:

-komunikacije z drugimi popotniki
-potrpezljivosti
-postavit se zase in postavljat veliiko vprasanj :)

Sem pa ugotovila, da se po nekem casu navadis tudi tega, da si belka sredi ulicne indijske restavracije in da se sele ucis jest riz s prsti in te vsi cudno gledajo. Pocutis se nekako blagosljovljenega, ker imas moznost, da si na drugem koncu sveta, ceprav imas riz po kolenih in okoli ust. Marsikdo ne bo nikoli probal slovenske potice.

Naj vam pa se povem, da je za moj prevoz v Jaipurju skrbel 22 let star fant po imenu Jojo. Avtorikso vozi od 9h zjutraj pa do polnoci. Ni ravno bil najboljsi v anglescini a se je trudil. Ima tudi posebno knjigo, kjer mu tujci-turisti napisejo fraze v svojem jeziku. Bil je zelo skromen in vedozeljen. Na njegovi riksi je na veliko pisalo Kate. Po njegovih pripovedovanjih naj bi to bila ena kanadcanka, ki je prisla obiskat Jaipur, spoznala njega in mu kupila rikso. Njegova druzina zivi v Agri in so zelo revni. On pa je ves vesel, da svoje rikse ne rabi vec najemat. Ko me je peljal okoli prvi dan, sva pod Monkey Templom sedela v riksi in se pogovarjala kaj si zelim ogledati naslednje. Ko je kar naenkrat prisel policaj in ga zacel lasat in se dret na njega. Jaz sem seveda cisto prestrasena opazovala celotno situacijo. Potem mu je rekel se za licenco, me vprasal za ime in sel stran. Kasneje mi je Jojo povedal, medtem ko sva pila ledeno kavo, ki mi jo je castil, da so policaji zelo strogi do avtoriks. Tudi kavo sva pila tako da je en sedel v riksi drug pa na plocniku. Rekel je, da ce bi jo skupaj, bi ga lahko zaprli. To ni svobodna dezela, pa vseeno se ti zdi da ljudje pocnejo kar zelijo.

Za Jaipur moram se povedat, da se imenuje Pink city, ker je ograjeno z roza zidom. Znotraj tega pa so bazarji, ki pa so urejeni po razlicnih izdelkih. Naprimer tekstil, nakit, posode... Danes zjutraj sem se iz Jaipurja odpravila v Ajmer. Imela sem priloznost opazovat vasi. Zenske ki okopavajo, zenske ki pasejo krave, zenske ki nosijo stvari, zenske ki sekajo drevesa... Moske pa kako spijo v senci. Zanimivo je, da v velikih mestih zenske niso niti kelnarce niti trgovke. Povsod sami moski, ker menijo, da zenske ne morejo opravljat tezkih fizicnih del. Na vaseh pa je drugace. So pa pot zaznamovale BARVE, ki so tudi drugace znacilne za Rajahstan.
Po prihodu v Ajmer pa hitro na lokalni (in zelo poln) bus, ki je peljal v mesto Pushkar. Nastal naj bi tako, da je Brahma vrgel lotus na zemljo. Je eno majhno (14,789 prebivalcev) mestece, ki je polno templjev. V sredini pa je jezero z znacilnimi verskimi kopalisci. Ze ko sem prispela mi je bilo vsec. Nahaja se na hribu, poti so makedamske, noben se ne dere za tabo, ce rabim sari, da naj kupim tuniko. In nasla sem si lepo sobico, ki je skrita nekje med drevesi, na strehi druzinske hise. Super stvar po vsem tem jumbusu v velikih mestih.

V Jaipruju sem morama obiskat zdravnika, ker so se mi po prstih zacel delat neki mehurcki. Dobila sem pravi coctail zdravil :)

Rajahstan Tali (skoraj prevec pikantno)

Okoli dveh pa sem se odpravila na potep po Pushkarju. In vsi so mi v roke dajali roze-naj jih spustim v jezero, ker je danes nek praznik. In tko hodim in mi en vernik rece kam naj grem, da pridem do tega jezera. In pridem tja in res cudovit prizor, vsi so se kopali. Potem pa me seveda hitro en potegne k sebi in rece da bova sla roze spustit. Brez denarja. In sem ponavljala za njim razne besede, pa kokos sem mogla drzat, pa dobila sem rdeco piko na celu in zapestnico na roko. Pa prosila sreco za druzino. Bilo je res zanimivo, hindujski obred pod rajahstanskim sonce. Kaj je sledilo? Obvezne donacije. :D Kako so smesni ti indijci. Denar dena denar. Na sreco sem imela pri sebi le 30rupij. Razocarano mi je rekel naj se grem obut. Po tem pa sem uzivala na stopnicah z mamo in hcero iz Belgije, ki potujeta po Indiji. Tako da smo si malo izmenjale nase dogodivscine.

Umivanje v reki. Nisem si upala prevec slikat, ker je to verski obred...

Zeleli so druzinsko sliko :)

Slike

 14.7. (vecer pred mojim odhodom iz Delhija)

Cottage cheese curry in Mutton Sheesh Kebab (njamnjamnjam)

Janez in sladkor pa dobis na koncu obroka, da ti popravi zadah. Bolje kot orbit:)

Po cesti so se sprehajali sloni

15.7. (odgod v Agro in Agra)

Otroci lulajo na zelezniski postaji :)

Vlaki nimajo sip, samo resetke

Dojencek, ki mi je delal druzbo na poti :)

Hotelska restavracija na strehi in Taj Mahal v odzadju

16.7. (Agra in odhod v Jaipur)

Vhod v Taj Mahal

Turistiiii :)

Iz strani

Za Taj Mahalom, ob reki Yamuna pa se ljudje umivajo

To je Baby Taj, ki je tudi grobnica in je prva struktura Mugalov, ki je popolnoma iz marmorja (eni je bil skoraj lepsi kot Taj Mahal, ker je veliko bolj podrobno izdelan 

Chini-ka-rauza je tudi grobnica, v perzijskem stilu, vendar so cudovite modre ploscice v veliki vecini ze odpadle

Kamele?

Travniki so bili polni sarijev

Luke, avstralec s katerim sem prezivela dan. On je bil indijcem se posebaj zanimiv :D 

Trdnjava v Agri

Seveda pa nas je najin avtoriksa vozac peljal se pogledat kako se izdelujejo te marmorne stvari, ko v marmor vdelajo pisane kamne in kasneje se v trgovino sarijev. Z Lukom sva vedela koliko je ura, seveda so nama hoteli prodat vse ampak sva vseeno uzivala v ogledu delavnice.

Grozni pogoji-brusilci marmorja

Trgovina s sariji in drugim blagom. Bolj sem jo sprasevala kje imajo delavnico, koliko generacij so ze v poslu, bolj me je crno gledala :)

Po celodnevnem potepanju sva si privoscila zasluzen Cheese and potato curry in Kingfisherja :)

17.7. (Jaipur)

Kitajska hrana v Indiji 

Zgradba se imenuje Hawa Mahal, ki je bila zgrajena zato, da so lahko premozne zenske opazovale  ulice pod sabo  cez majhna okencka, vendar same niso bile opazene

(Ta druzina je rekla naj jih slikam in jih pokazem v Sloveniji :)

Ogled Monkey templja. Tepelj je gor na vzpetini, vidi se skoraj cel Jaipur. V tem grmicevju pa zivi veliiko opic. Aja pa koze pujski in krave :)

Hranjenje opic s toastom

Nizanje roz za vence

Water palace

Trgovina s blagom, izvazajo v 24 drzav

Tale mladenic mi je najprej pokazal kako z naravnimi barvami barvajo blago

Potem pa se pokazal ene 10 posteljnin, ena okoli 100 evrov. Vzel si je okoli pol ure a nisem nic kupila, kljub temu da me je prepriceval kot nor. Lahko si predstavjate  to zalost :D Jaz sem pa itak bila polna vprasanj-koliko casa porabijo za eno pregrinjalo ipd. Nakoncu mi ni hotel vec odgovarjat tako da sem vstala rekla hvala in sla :)

White palace-cudovit beli tempelj