Zakaj sva se jaz in Omkareshwar zaljubila

Ko sem se vceraj zgodaj zjutraj (okoli 10h, ko se vsi spijo) odpravila na bus za Omkareshwar, moje prvo mesto, za katerega nisem imela zemljevida in za katerega vecina popotnikov ne ve, si nisem nikoli mislila, da me caka to, kar me je cakalo. Pot je minila v primerno indijskem vzdusju. Torej bollywood videji, pocena guma in natrpan avtobus. Pa nobene angleske besede, tako da sem imela mir gledat cez okno :) Ceprav so se ljudje trudili, prvic sem zacutila tisto gostoljubnost. Ena gospa mi je prinesla svezo samoso (indijski fast food). Pa ko sem ze pri hrani-tukaj se tudi pece koruza ob ceti na veliko. Samo seveda jo premazejo s soljo, limono in z necim pekocim, da nakoncu skoraj cutis ne vec koruze. In pa ne jejo jo tako kot mi, ampak jo ruzijo zrno po zrno. In pa ulicni snack so kumare. Olupijo jih, razrezejo na krhle in zacinijo. Ob poti pa nesteto romarjev (drugace na znam opisat) v oranznih oblacilih. In ko se prisla, sem ugotovila, da to ni mirno mestece sredi nicesar, ampak sveto mesto, s toliko indijskimi verniki, da se Pushkar lahko skrije. Na ulici niti enega turista, nobeden ni prodajal turisticnih aladink in vodnih pip. Res je bilo ZARES indijsko in tako domace, da mi je bilo skoda it v sobo zvecer. Prvic, da sem se pocutila tako dobro. Pa se vreme je bilo tako podobno slovenskemu poletju... :)  Sla sem tudi v tempelj, sedaj ze vem protokol. Edino vedno se bojim za cevlje, ki si jih moras sezut in pustit zunaj :). Ko sem vecerjala, pa sem spoznala se dva izraelca in eno francoznjo. Francozinja (48let) je v Indiji kar eno leto in 4 mesece... :) In meditira, potuje okoli. Ker so bili vsi precej starejsi od mene, sem samo gledala, kako veliko vejo o indijski kulturi... V odzadju pa smo poslusali ZELO GLASNO molitev. Moje spanje je bilo slabo, ker v tako slabi sobi nisem bila se nikoli. Cisto na ulici, cisto vlazna, cisto preglasna. Tako da sem Omkareshwarju rekla adijo okoli 8h zjutraj in sla na dolgo pot, ki je trajala do 7h zvecer in vsebovala 3 avtobuse. Tako da sem se nastanila v Sanchi, kaj vec o njemu jutri, je pa zagotovo spet eno izmed majhnih, luskanih mest. 

Susenje oblacil

Bus in moja kolegica

To je glavni obrok. Dva kruhka pa omaka. Jz ne vem, ce bi lahko kdo doma samo toliko golaza pojedu :)

"oranzni sveti mozje" ki jih je bilo nesteto

Banane so vsepovsod

Brivnica na ulici

Ponoci hodim okoli s popotnico mojga ocija-pepper spray

Res lepa...

Ta prah se zmesa z vodo in potem lahko nardis piko na celo

Sok-tatoveranje sredi mosta. (ja, pravo tetoviranje)

V templju

                                                     Nenehna molitev