Indija: Sanchi, Bhopal in bolezen

V nedeljo sem se zbudila cudna. Bolela so me usesa, grlo... Ampak sem vzela en septolet in si mislila da bo vse uredu :) Sla sem si ogledat najstarejse budisticne strukture. Velik del hriba je pozidan s stupami (kot nekaksne kupule), zdraven so tudi templji, ki zgledajo zelo anticno in so vecinoma v slabem stanju in stolpi, ki so tudi poruseni in spravljeni v muzeju. Ob ogledu me je ujel dez in pa ocitno ne poznajo table "ni izhoda", so pa bile stopnice. Tako da sem ugotovila, da ta pot ni prava, ko sem zacela riti po blatu :D da sem prisla do hotela. In kmalu ugotovila, da sem ZARES utrujena.

Iz stirih strani stupe (kupole) so bila zelo podrobno izklesana "vrata", vsaka vrata predstavljajo drugo zgodbo Budinega zivljenja

Tempelj

No, ker nisem mogla nic, mi je druzbo delal...internet :) Za naslednji dan sem imela plan odkolesarit 8km stran do enih lepih jam, ampak me je zbudil dez in moje slabo zdravje. Tako da sem spakirala ruzak in sla v Bhopal. To je vecje mesto, sem si mislila, bo kaj za pocet. Kot zanimivost lahko povem, da ima Bhopal skoraj najvecji procent muslimanov v Indiji (ja, molitev me je zbudila :) in da so bile v preteklosti tukaj muslimanske VLADARKE. Meni se to zdi super :). Vendar mi je ze kratek sprehod od hotela do busa mi je vzel sapo. Ko sem prisla v Bhopal, sem po dolgem iskanju ugotovila, da so vsi hoteli ali zasedeni ali pa trikrat drazji, kot sem navajena. Sok :). Ampak sem za ceno 8eur dobila hotel, kjer sem se nekako pocutila kot v filmu Sam doma I., ko je prisel v hotel. Po vseh luknjah kjer sem spala :D, je ta hotel imel- sprejemnico s klimo, prinesli so mi brisaco in milo, ko sem zvecer rabila zdravniku so poklicali zame vse kar sem rabila, kanali na tvju so bili v anglescini postelja je bila cista in kopalnica je imela umivalnik. OMG!!! :D Ne vem, ce si lahko predstavljate navdusenje.

Brisaca, wc papir, sampon in milo. :D

In pa po tleh sem si upala hodit bosa :). Ponedeljek je bil tako dan za bolnike in ni mi bilo tako slabo. Ob gledanju tvja... Samo sem se zvecer vseeno odpravila k zdravniku, da mi da nekaj, ker se nisem pocutila nic boljse. No zdravnika sta bila kar dva. V sicer zelo urejeni bolnici, sta bosa sedela in bila navdusena, ker v Sloveniji recemo caju caj in ne tea (indijci recejo isto-chai). Zaspala sem kot top in se zjutraj zbudila...veliko boljse. Tako da sem bila v dilemi, ali se en dan prelezim v sobi ali pa se odpravim v Bhimbetko. In odlocila sem se za... dogodivscino, seveda. Kupila sem si dezni plascek, zavezala ruto okoli uses in sla. V Bhimbetki so drugace ene izmed najstarejsih jamskih poslikav na svetu. Najstarejse naj bi bile stare okoli 12.000 let. Prikazujejo zivali, lov, ples ipd. Ko smo z busom prikolomastili cez vse luze v velikosti bazenov do mojega cilja, sem morala se v to brozgo skocit iz busa. :D Potem pa sem se opdravila na 3km dolgo pot v klanec skozi pravo indijsko naravo. In prvic sem se pocutila neprijetno. Zakaj? Ker sem bila sama! Nikjer nobenga, mogoce 2 avta. Nobenih turistov... Na ravnini sem vsake toliko opazila kaksnega cloveka, najbrz domacina, kar je bilo se bolj strasljivo. Pokrajna pa zelo lepa, z malimi potocki in zeleno travo. Ko sem prisla na cilj, cisto mokra, sem bila kar malo bolj sproscena. Ogledovanje je bilo nekaj posebnega. V cisti tisini sredi gozdov, rdece poslikane skale. Super :) Pot nazaj je minila veliko bolj veselo. No razen ko sem rabila na bus. V Indiji v glavnem stvari delujejo tako, da stojis ob cesti in pomahas busu. Ponavadi gre tam kamor gres ti. Do sedaj nisem rabila cakat vec kot tri minute :) Noo samo danes, pa ko sem pogledala na bus, je bilo cisto filmsko. Beli nasmehi (no tudi malo crni, ker moski tukaj zvecijo nonstop neko sranje, mislim da tobak) in pa - yes yes madam, Bhopal! No in sem sla na NABIT bus. Prvo vprasanje, kje imam moza. Sem rekla da je bolan v Bhopalu in so me pustili na miru. In Indija me je zopet presenetila. Ker je v teh bazenih ob cesti nasedel tovornjak, se je naredila kolona. Ampak mi, smo sli mimo kaksnih 30 tovornjakov, ki so stali v koloni in prehitevali po nasprotnem pasu. Kriza :) Upala sem samo, da mi ne koncamo kot nesrecni tovornjak. Ker ze 3dni nisem jedla skoraj nic, ker mi ni pasalo, sem bila danes zelo vesela, da sem lacna. In sla na hamburger s SIIIROOM in pa MAKARONE (imela sem hudo krizo po domaci hrani). Samo sem kmalu ugotovila, da cas ni bil pravi. Zdajle mi je slabo in ocitno moj trebuh rabi se nekaj casa, da spet rata kolega s hrano. Me pa caka vlak ob pol polnoci v Jabalpur, kjer bom 4h, potem grem na drug vlak v Satno in tam presedem za Panno. V Panni pa Smita dela raziskavo v vasi in bom imela priloznost nekaj casa zivet v pravi indijski vasici in videt se bolj pravo Indijo :) Norisnica ta Indija :) Ampak mi gre po glavi rek- NI GORA NORA, NOR JE TIST K GRE GOR.