Kamasutra in rojstni dan

Zelezniska postaja ob 7h zjutraj, Jabalpur. Prva postaja brez gnece...

Tile cevlji so zlata vredni, ker me varujejo pred vsem sranjem na tleh. (ceprav so malo gozdarski)

Ko sem se uceraj zjutraj zbudila, so me prisli sosedovi otroci iskat, da grem na zajtrk k njim. Seveda brez komunikacijskega sredstva. In prisla sem v malo skromno hisko, posedli do me na kovinsko skatlo, ki je ubistvu postla in na tleh je mama pripravljala indijski zajtrk. No tla so ubistvu kuhinja. Kuhinja vklucuje mali plinski gorilnik in vok. Kar sem dobila za jest je bilo bozansko :) V nacinu kako nevsiljivo in prijazno so se obnasali do mene, pa ceprav si nismo mogli nic povedat, sem videla tisto pravo indijsko gostoljubnost. Prav tako nisem videla stanovanja kot revnega, bilo je samo...skromno. No v nasih merilih je to prostor nemogoc za bivanje, samo oni se mi niso zdeli ne lacni, ne nesrecni.

Pripravljanje zajtrka

Sincka in sosedov fantek

Zajtrk-ocvrtki imenovani pakora. Je ubistvu zmes iz mlete bele lece, koriandra in cilija. Levo je cilijeva omaka in spodaj je iz nekih zitaric taka sladka halva.

Dopoldne sem se tudi odlocila, da bi si rada dala sesit kurti s hlacami. To je nekako tradicionalno oblacilo za zenske poleg sarija. Sestavljeno je iz dolge tunike, sirokih (res sirokih) hlac in pa rute. Ko sem izbirala blago v eni trgovinici, je spet en star stric, lastnik, cisto umirjeno v agnlescini rekel-Pocascen sem. Si moja prva tuja stranka. Narocil mi je tudi caj in smo malo klepetali. Tukaj si zenske vecinoma dajo vse delat po meri. Kurtije se vecinoma kupuje tako, da kupis komplet blaga, ki ima ponavadi ze lepo izvezen ovratnik, zdraven je tudi ujemajoca ruta in das potem sivat.

Kupovanje blaga poteka tako, da se sezujes pri vhodu in se vsedes na klopco. Prodajalec pa sedi na dvignjenem "odru" in ti kaze blago

Popoldne pa sva s Smito sli v Khajuraho. Pot je peljala mimo obrobja dzungle. Tako lepa narava. Z rekami in opicami in zelenimi drevesi. Vmes smo se tudi ustavili pred templjem, da je sel tisti, ki prodaja karte, pozvonit zvoncek pred templjom. Zdraven naju je na busu sedela tudi deklica, za katero sem takoj vedela, da je porocena. Imela je oblecen sari, imela je rdece podplate in imela je crto rdece barve na lasiscu. Smiti je povedala, da je stara 15 let in da ze ima enega otroka. Njen moz je kmet, sama pa je nepismena. Jaz sem samo gledala. Na sebi pa je imela toliko nakita, kot ga jaz nisem mela se nikoli. Par prstanov, uhan v nosu, uhani (vsaj trije, povezani s ketnico) v usesu, kristalcek namesto rdece pike na celu, prstani na nogi, zapestnice, verizice... In ne, za noben posebni dogodek :) Mentaliteta je tukaj mocno drugacna. Ko sva prispeli v Khajuraho, se mi je mestece takoj dopadlo. Tako lepo, ob jezeru. Samo zelo tursticno. Zakaj? Ker so tukaj templji kamasutre. Park kjer so zgrajeni ti templji je bil zelo miren in mislim da je celo mestece skoraj moje najljubse do sedaj :) Ne vem tocno zakaj naj bi bili templji zgrajeni, ima pa vsak svoj datum. Je pa vse rocno klesano. No pa naj slike povedo kaj vec.

Ko sva se vrnili okoli 9h zvecer v Panno, utrujeni in smrdeci :D sem jaz sla iskat komplet blaga se za mojo mami. In nakoncu se nisem tocno mogla odlocit in sem kar sedela tam in razmisljala. Prodajalec me je prijazno prosil ce lahko pohitim, ker ima njegova hci rojstni dan in cakajo samo se na njega, da pride na torto. In potem je rekel-pa pridite se vidve na praznovanje. In sva sli :) Ko sem prisla po stopnicah v njihovo kuhinjo mi je slavljenka najprej dala za jest torto, iz njenih rok ne kroznika. Morala sem odkrizniti en kos. V odzadju je bila glasna indijska muzika in namesto pice pri slovenskih rojstnih dnevih, so bili tukaj popeceni kruhki, ki so jih namakali v neko cilijevo omako. Zelo preprosto in pristno. Kar nisem mogla verjet, da bom del cesa takega.

Vazno da je Srecanje Krstincev majca!

Na ulici sva pa srecali sina lastnikov hise, kjer ziviva in naju je z motorjem zapeljal do doma. Mimo vseh krav na ulicicah:) Trije na motorju? Ni panike! Tukaj 4clanske druzine potujejo na enem motorju.

Trenutno sem zares srecna, ker dozivljam pravo, zaresno Indijo. Samo ne vec toliko skozi hrano. Zaradi problemov z zelodcem, si probam naredit cimbolj slovensko hrano. Paradiznikovo solato, banane (ja vem, zelo slovensko:D), jogurt... Domotozja ni, domotozje po hrani pa nepredstavljivo ;)