petek, 2. september 2011

Zadni tus, zadnji vlak, zadnja riksa, zadnja pakora, zadnji mango smoothie, zadnje placilo hotela... (za letos)

Tole pisem od tam, kjer sem zacela-New Delhi. Sploh se se ne zavedam, da bom cez okoli 32h doma. Da ze letim nazaj. Potem pa pogledam objave na blogu in vidim 32 objav. Uf, sem imela pa veliko za povedat :) Spomnim se kako prve dni nisem tocno vedla 'pravil Indije' in bolj je slo moje potovanje proti koncu, bolj doma sem se pocutila. Vsi ljudje, ki sem jih spoznala, vse ure opazovanja iz vlakov/busov, vsak korak, ki me je presenetil... In niti enkrat mi ni bilo zal, da sem delala za to potovanje in vsak dan sem bila hvalezna ociju za letalsko karto in za zepnino sorodnikov. Preden sem sla, mi je nekdo rekel: " Kaj, toliko denarja (1300eur) za 2 mesca potovanja? Brezveze." Pa sedaj se bolj vem, da ni bilo niti trenutek brezveze. Mislim da je neprecenljivo dozivet drugo kulturo in spoznat, da nisi center vesolja, kako si majhen, smo majhni. Se naucit poskrbet sam zase in hkrati ohranit spostovanje do drugih. Ce je kdorkoli imel kdaj pomisleke glede potovanja, naj ima raje pomisleke glede 'ostati doma'. Samo vse ima svoj konec, jaz pa sem vesela, da je moj konec lep zakljucek celemu paketu 2h mesecev.

Straza prihajam domu!
(Mama, speci kiflcke.)

Ni komentarjev:

Objavite komentar